Bolje dovolj dober kot odličen

Zmagovati miselnost: Bolje dovolj dober kot odličen (in kako vam prototipiranje pomaga pri izpopolnjevanju svoje ideje).

Veliko inovatorjev želi na trg vstopiti z odličnim, izpopolnjenim produktom ali storitvijo. Napaka. Najboljši, najbolj izpopolnjen in odličen produkt bo od inovatorja, kot tudi vseh vpletenih, zahteval ogromno vloženega časa in denarja.

Ker je obojega – sploh na začetku podjetniške poti – vedno premalo, zelo veliko produktov, ki bi lahko dosegli veličino, sploh ne pride na trg.

Pomemben korak na samem začetku je, da je inovacija »dovolj dobra« oziroma tako dobra, da bo kupce zanimala. Ko bo kupce začela zanimati, jo bodo kupili, ocenili, podali mnenje in inovatorja oborožili z informacijami, zaradi katerih bo svoj produkt lahko izboljševal.

Popolnost je iluzija

Dober primer večnega iskanja popolnosti je bil francoski impresionistični slikar Claude Monet. Ta je nekoč izjavil, da je bilo njegovo življenje »nič drugega kot velik neuspeh«. Leta 1908, po treh letih slikanja nove zbirke, je imel Monet občutek, da nobena izmed slik ni dosegla njegovih visokih pričakovanj. Tik pred odprtjem razstave v Parizu je svetovno znani slikar vzel nož in čopič ter uničil 15 mojstrovin.

Odprtje razstave so morali prestaviti, Monet pa je ob tem dejal: »Vem, da se vam bodo moje slike zdele popolne. Vem, da bodo na razstavi deležne občudovanja in velikega uspeha, a do njih ne bi mogel biti bolj ravnodušen, ker vem, da so slabe. Prepričan sem v to.«

ilnur kalimullin unsplash 1
slikar Monet in prototipiranje

Popolnost je iluzija – prepričani smo, da nas žene do skrajnih mej, a v resnici nas uničuje. Popolnost ni nek standard, ki ga lahko dosežemo, saj se nam ciljna črta neprestano premika.

Omenjeni primer ni bil prvi in ne zadnji, ko je Monet uničil svoje mojstrovine. In prav tako ni bil edini. Tudi Charles Dickens je zažgal pisma in zapise, ki jih je nizal kar 20 let, da bi prikril afero. Podobno je storil tudi Franz Kafka, ki je za čas svojega življenja objavil nekaj kratkih del in bil celo deležen blage pozornosti literarnih kritikov.

A ker ga je dvom v svoje sposobnosti tako razžiral, je večino svojega pisanja vrgel v peč.

Perfekcionizem lahko razdelimo v dve podkategoriji: tisto, ki določa visoke standarde in nam pomaga, da pri svojem delu postajamo boljši, in tisto, ki nam podžiga strah in skrbi pred napakami ter nam onemogoča, da bi se dela sploh lotili.

3. Od dobrega do še bolj dobrega

Primer »bolje narejeno kot perfektno« je Renaultov avtomobil Clio. Tega je francoski proizvajalec avtomobilov na trg poslal leta 1990. Clio je postal avto leta, čeprav je imel številne pomanjkljivosti in napake. A je bil vseeno »dovolj dober«, da ga je trg sprejel.

Z izkupičkom od prodanih avtomobilov so se na Renaultu lotili izboljšave Clia, ki je danes v primerjavi s prvimi modeli videti povsem drugače. Na samem trgu pa je že 30 let.

Clio Jean Brice lemal
Primer Renault Clio

 

Poleg francoskega Renaulta je tudi ameriško podjetje Apple znano po tem, da na trgu večkrat predstavi produkt, ki ima določene pomanjkljivosti. Applovi produkti ostajajo v žepih in rokah kupcev, ki željno čakajo na novosti – običajno predstavljene na posebnem dogodku jeseni, ki mu sledijo dolge vrste pred Applovimi prodajalnami. Kljub temu, da je bil nekdanji izvršni direktor in ustanovitelj Appla Steve Jobs perfekcionist, je tudi dobro razumel trg.

Bolje prototipiranje kot popolnost

V svetu prototipiranja miselnost »bolje dovolj dober kot najboljši« lahko nagradimo z miselnostjo »bolje prototipiranje kot popolnost«. Zakaj? Proces prototipiranja je namreč odličen preizkus inovacije v varovanem okolju. Je način, kako zbrati informacije in podatke, ki bodo inovatorju pomagale zagnati proces testiranja-izboljšav-napredka in povratne informacije še pred samim vstopom na trg.

Pri procesu prototipiranja na osnovi naročnikove ideje o izdelavi določenega izdelka vključimo industrijskega oblikovalca in konstruktorja, ki imata znanje o 3D tehnologijah . Te omogočajo širok spekter izdelave.

K snovanju izdelka je povabljen tudi izdelovalcev prototipov, ki oblikovalcu in konstruktorju svetuje glede možnosti izdelave in optimizacije izdelka, da bo v fazi fizične izdelave prototipa potrebnih čim manj popravkov.

V kolikor gre za zahtevne in sestavne dele izdelkov, ki so podvrženi različnim testiranjem in obremenitvam, naredimo še topografijo izdelka (simulacija prepreči slabo kakovost izdelka, lome in poke).

scott graham unsplash brainstorming
Apple in prototipiranje

Napake najprej odpravljamo virtualno, v CAD/CAM programu . Prototipni center je opremljen z znanjem, izkušnjami in pozna 3D tehnologije, da na osnovi podatkov o želenem prototipu oziroma izdelku izbere ustrezno tehnologijo, ki omogoča glede na namembnost izdelka, ustrezno izdelavo glede na količino, material, površino, barvo, rok izdelave in ceno.

V Chemetsu se pri razvoju in izdelavi prototipov, inovacij in izdelkov za trg ali posebni namen držimo metode PUMA. P označuje, da ima problem, ki ga imate, hitro rešitev. U je uspeh, ki bo zagotovljen zaradi edinstvenosti. M vam bo pomagal minimizirati stroške in maksimizirati vrednost. A pa označuje aktivnost, hitrost in proaktivnost, ki ju nosimo v genih podjetja.

Moč prototipiranja je v tem, da vzame nekaj dobrega ali zelo dobrega in ga še izboljša. Med tem procesom pa inovator pridobi ključne informacije, s katerimi se sooči še pred samim vstopom na trg.

Zaupanje naročnik-izvajalec

Nobena ideja ni nemogoča, vsaka nam predstavlja nov izziv . Kako bo potekal sam proces prototipiranja pa je odvisno od naročnika samega. Obstajajo tri vrste naročnikov: pametni, vsevedni in naročniki perfekcionisti. Pametni naročnik bo poiskal izvajalca, ki ima znanje, izkušnje in ustrezno tehnologijo. Z vzpostavljenim zaupanjem  med naročnikom in izvajalcem je izvedba procesa prototipiranja samo še v podrobnostih. 

Vsevedni naročnik je prepričan v lastno znanje, ne zaupa v postopke, izvedba njegove ideje pa je pogosto omejena z vnaprej postavljeno ceno, ki morda ne odgovarja sami praksi. Med naročnikom in izvajalcem je nezaupanje, sprejemanje odločitev je težko. Naročniki perfekcionisti še pred samim procesom prototipiranja čakajo, da se izpolnijo tri zahteve: dovolj povratnih informacij, dovolj finančnih virov za serijsko proizvodnjo in popoln oblikovalski ter računalniški izris. 

Kljub vzpostavljenem zaupanju med naročnikom in izvajalcem bo proces dolgotrajen, do samega vstopa na trg pa morda nikoli ne bo prišlo.

 

Proces prototipiranja v Chemetsu, bo inovatorja opremil z zelo pomembnim načinom razmišljanja: pri vsaki stvari je potrebna optimizacija. Bolje nekaj narediti, kot biti popoln.

 

Popolnost je lahko samo pot, nikoli pa ne more biti cilj.

Barbara H. Wilkesmann
 

Prosim natisnite mi hišo, fasado in stol

Vsak start-up z inovativnim produktom najprej potrebuje prototip

Kako izbrati pravega partnerja za izdelavo 3D prototipov

Strahovi inovatorjev pri prototipiranju